Urejanje strani Jean Bernard Léon Foucault

{{drugipomeni3|Foucault}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Jean Bernard Léon Foucault''', [[Francozi|francoski]] [[fizik]] in [[astronom]], * [[18. september]] [[1819]], [[Pariz]], [[Francija]], † [[11. februar]] [[1868]], Pariz.

== Življenje in delo ==

Foucault je bil samouk. Izboljšal je [[dagerotipija|dagerotipijo]].

Našel je postopek merjenja [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] v različnih [[snov]]eh. Leta 1850 je kot drugi leto za [[Armand-Hippolyte-Louis Fizeau|Fizeau]]jem izmeril [[hitrost]] [[svetloba|svetlobe]] v laboratoriju s pomočjo vrtečega se [[zrcalo|zrcala]] po postopku, ki ga je razvil [[Charles Wheatstone|Wheatstone]] v [[1830.|30. letih]] [[19. stoletje|19. stoletja]]. Ker je zadostovala razmeroma kratka [[pot]], je lahko izmeril tudi hitrost svetlobe v [[voda|vodi]]. Vrteče se zrcalce odbije svetlobni curek na mirujoče zrcalo, to pa ga odbije nazaj na zrcalce. Med potovanjem svetlobe do zrcala in nazaj se zrcalce zasuče za kot 2''l''&omega; in curek zadene zaslon na mestu, ki je premaknjeno za ''s''. Iz tega izhaja za hitrost svetlobe:

: <math> c = {4 l l' \omega \over s} \!\, . </math>

Pri tem je ''l'' [[razdalja]] od zrcalca do zrcala, ''l''' razdalja zaslona od zrcalca, ω [[kotna hitrost]], s katero se [[vrtenje|vrti]] zrcalce, in ''s'' premik slike na zaslonu. Dodatni [[faktor]] upošteva, da se spremenita vpadni in odbojni kot. Prvi je tako neodvisno pokazal, da je hitrost svetlobe v [[zrak]]u večja od hitrosti svetlobe v vodi. Odkril je še, da se hitrost svetlobe spreminja obratno od [[lomni količnik|lomnega količnika]] snovi.

S pomočjo [[nihalo|nihala]] je dokazal vrtenje [[Zemlja|Zemlje]] okoli njene [[os vrtenja|osi]] (glej [[Foucaultovo nihalo]]). Leta 1851 je izvedel poskus z velikim nihalom v Pantheonu v Parizu. Za poskus je uporabil 28 (20) [[kilogram|kg]] težko [[železo|železno]] [[krogla|kroglo]] obešeno na 67 [[meter|m]] dolgi žici. Na spodnjem delu krogle je bilo pisalo, ki je po plošči, posuti s peskom in razdeljeni na stopinje, zapisovalo sledi nihala. En nihaj je trajal 16,4 s. Po vrtenjih sledi so ugotovili vrtenje ravnine nihanja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Na 4 m od navpičnice je bi razmik brazd 3,6 [[milimeter|mm]]. Ravnina nihanja prosto obešenega dolgega nihala z malimi elongacijami se navidezno vrti v prostoru v nasprotni smeri vrtenja Zemlje okoli svoje osi. V 24 [[ura]]h se ta ravnina zavrti na polih za 360 [[Kotna stopinja|stopinj]], na [[ekvator]]ju pa miruje. Obrat ravnine v eni uri je 15° sin φ, kjer je φ [[zemljepisna širina]]. Ravnina nihanja ostaja v bistvu nespremenjena, vzrok njenemu navideznemu vrtenju je vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Navpična ravnina se je zasukala za poln kot v 31 urah in 3/4.

Leta 1852 je izumil [[giroskop]], ki je bil sestavljen iz [[valj]]a togo vezanega na os, ki je ležala s čim manjšim trenjem v [[kardanski sklop|kardanskem sklopu]]. Istega leta sta z Personom potrdila vrtenje Zemlje okoli svoje osi še na ta način. Valj zavrtimo, na primer tako, da nanj navijemo dolgo vrv in jo na hitro potegnemo. Smer osi ostaja zaradi vztrajnosti nespremenjena. Če se os dovolj časa vrti, lahko opazimo kako podpora na kateri leži kardanski sklop in s tem sama Zemlja, rotira glede na os.

Z vrtečim se zrcalom je leta 1862 spet natančno izmeril svetlobno hitrost ''c''<sub>0</sub> = 298 · 10<sup>6</sup> m/s. S tem podatkom je lahko iz [[konstanta aberacije|aberacijske konstante]], ki jo je izmeril [[Otto Vasiljevič Struve]] na 20,44", določil natančnejšo vrednost za Sončevo [[paralaksa|paralakso]]. Bila je precej večja od [[Johann Franz Encke|Encke]]jeve iz leta [[1825]], 8,8" in iz nje [[astronomska enota]] a<sub>0</sub> = 149,50 &middot; 10<sup>9</sup> m.

Foucault je izumil [[polarizacijska prizma|polarizacijsko prizmo]] in [[polarizator]]. Odkril je vrtinčaste tokove, ki se imenujejo po njem. Ti tokovi se inducirajo v [[železo|železnih]] jedrih [[generator]]jev, [[transformator]]jev in [[elektromotor]]jev. Našel je postopek za izdelavo ogledal za zrcalne [[daljnogled]]e, postopek za merjenje njihove ukrivljenosti in uvedel sodobni postopek za posrebritev takšnih zrcal. Bil je eden od začetnikov astronomske fotografije. Izboljšal je naprave kot sta [[obločnica|obločna svetilka]] in [[Elektromagnetna indukcija|indukcijska]] [[tuljava]].

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

Za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke je Foucault leta 1855 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz [[London]]a.

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[krater]] [[Foucault (krater)|Foucault]] na [[Luna|Luni]] in  [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[5668 Foucault]].

== Sklici ==

{{sklici}}

{{-}}

{{Copleyjeva medalja}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Foucault, Jean Bernard Léon}}
[[Kategorija:Francoski fiziki]]
[[Kategorija:Francoski astronomi]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Francoski akademiki]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Montmartre]]